Včeraj, 24. aprila 2024, smo na naši šoli pripravili prav poseben večer, namenjen učencem in učenkam predmetne stopnje, ki opravljajo bralno značko. S tem smo obeležili tudi svetovni dan knjige. Dogodek je bil tematsko obarvan s knjigo Lisičja Luna, ki je bila letos določena za Cankarjevo tekmovanje 6. in 7. razredov.
Dogodek se je pričel ob 18. uri. Vsak udeleženec je s seboj prinesel knjigo, svetilko in ruto. »Bralnoznačkarji« so si najprej ogledali gledališko-improvizatorski nastop skupine Dženny, v kateri nastopa tudi učiteljica Vanesa in se ob tem nasmejali in sprostili. Nato so se bralci razporedili v tri skupine (zajčki, lisice in metulji) in dogajanje se je začelo.
Z zavezanimi očmi so učenci vstopili v posebno sobo – čarobni gozd, ki ga je osvetljevalo živo predvajanje slike iz vesolja. Poslušali so odlomek iz knjige Lisičja luna, pripoved Maše Ogrizek. Nato so se po skupinah udeležili treh delavnic, ki so jih priredile učiteljice in knjižničarka.
Naj te nosi luna!
Delavnice gledališke improvizacije je vodila učiteljica Vanesa Vodovnik. Gledališka improvizacija ali »impro« je vrsta gledališča, ki nastaja spontano na odru. Učenci in učenke so spoznali njene osnove na poudarku pripovedovanja in sodelovanja ter so se ob tem sprostili, nasmejali in znoreli. S skupnimi močmi so ustvarili zanimive in zabavne zgodbe.
Lisičje spletke
Učenci so z učiteljicama Urško Harej Čoha in Marto Pavlin spletali, prepletali, brisali, prerisali črke iz knjige Lisičja luna ter s tem ustvarili literarno-likovni izdelek. Na listu z besedilom iz Lisičje lune so vsak po svoje izbrali vsaj šest besed, s katerimi so tvorili novo misel. Besede so obkrožili in jih tako napravili bolj vidne. Nato so te besede likovno povezali in obdelali v novo stvaritev. Nastale so odlične kreacije, ki smo jih obesili v avlo.
Lisičja luknja
Knjižničarka Anamarija Velušček Zorzut je za udeležence pripravila posebno sobo pobega, v kateri so morali najti ključ, da so odklenili vrata iz lisičje luknje na plano. Potrebno je bilo veliko zvitosti, spretnosti in iznajdljivosti. Razvozlati so morali posebno pisavo, reševati uganke, dešifrirati sporočilo. Na ta način so spoznali postavitev knjig v knjižnici, bistrili um z reševanjem nenavadnih nalog.
Vtisi učencev:
»Zelo lepo, ostal sem brez besed, iskreno. Lahko bi bilo vsako sredo.«
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo iz besedila izbrali par besed in smo iz tega naredili umetnino.«
»Bilo mi je zelo všeč. Soba pobega in improvizacijsko gledališče sta mi bili najbolj všeč. »
Zapisala: Vanesa Vodovnik
ŠOLA
VRTEC
POŠTA – ARNES
