Bralno značko vsako leto začnemo nekoliko drugače. Drugošolce je letos poleg knjižničarke Anamarije prišel obiskati tudi medvedek kosmatinec, ki je s seboj prinesel velik steklen kozarec in seveda tudi eno izmed svojih pravljic, saj brez nje, uvoda v bralno značko ne bi bilo.
Gospa knjižničarka je učence najprej seznanila z osnovami bralne značke, potem pa jim je prebrala pravljico, Ujela te bom. Učenci so pravljici z veseljem in zanimanjem prisluhnili. Že v uvodu in tudi po poslušanju pravljice je pozornost učencev uhajala na velik steklen kozarec, ki ga je medvedek prinesel s seboj. To naj bi bil kozarec, poln ljubezni. Učenci niso bili čisto prepričani, da je v kozarcu res ljubezen, zato so z zanimanjem gledali vanj. Ugotovili so, da je kozarec prazen, da je prozoren, poln zraku itd. Vsega, samo ljubezni v njem niso našli.
Učenci so s pomočjo gospe knjižničarke in njenega pripovedovanja o kozarcu, polnem ljubezni, spoznali, da bo le – ta poln ljubezni takrat, ko bodo vanj dali stvari, ki napolnijo njihovo srce z ljubeznijo. Vsak učenec je prejel listek in nanj z ljubeznijo narisal ali napisal tisto, kar je menil, da bo nekomu pritegnilo nasmeh na obraz, mu pogrelo srce ali ga spravilo v dobro voljo. Kozarec se je tako počasi polnil in na koncu šolske ure postal poln ljubezni, ki so jo ustvarili učenci sami.
Preden se je knjižničarka poslovila, je skupaj z učenci ponovila pravila obnašanja v knjižnici. V zvezek bralne značke smo prilepili še priporočilni seznam knjig in tako uradno začeli bralno značko.
Zapisala: Nejka Krpan