CŠOD Planica

Petidan:

Petek, zadnji dan našega tabora se je začel z budnico Dobro jutro življenje. Spakirali smo stvari in uredili sobe, nato pa je sledil zajtrk. Po zajtrku je sledilo končno pospravljanje in ocenjevanje sob. Ta dan smo si sami pripravili kosilo in se preizkusili v kuharskih veščinah. Pripravili smo meso na žaru, zelenjavo na žaru, »satarca« omako, pečen krompir in za posladek še sadno kupo s smetano. Razdelili smo se v skupine in vsaka skupina je pripravila del kosila. Pri pripravi kosila smo se imeli fino in tudi veliko novega smo se naučili. Seveda smo to kosilo na koncu tudi pojedli. Bilo je zelo okusno. Sledil je najslabši del tabora, odhod domov. Z avtobusom smo se odpeljali do Rateč, kjer smo prestopili na drugi avtobus in pot z njim nadaljevali do Jesenic. Na Jesenicah smo se vkrcali na vlak proti Novi Gorici, kamor smo srečno prispeli.

Napisal Lan Kos, učenec 6.a razreda

Tabor v Planici je bil priložnost za učenje, raziskovanje in medsebojno povezovanje. Učenci so skozi različne dejavnosti spoznavali naravo, razvijali samostojnost ter se učili sodelovanja in odgovornosti. Posebno vrednost so imeli trenutki, ko so morali stopiti iz svoje cone udobja, pomagati drug drugemu in skupaj reševati izzive. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi raziskovanju, opazovanju in »viharjenju možgančkov«, saj so učenci ob različnih nalogah, pogovorih in izzivih razvijali radovednost, kritično razmišljanje ter iskali ustvarjalne rešitve.

Zadnji dan je lepo pokazal, kaj so v tem tednu pridobili. Samostojno so pospravili sobe, prevzeli odgovornost za skupno delo in pri pripravi kosila dokazali, da znajo sodelovati kot prava ekipa. Ob pripravi hrane so pridobili nova praktična znanja, ob skupnem obroku pa uživali sadove svojega dela.

Čeprav je bil odhod domov za mnoge najtežji del tabora, je prav ta občutek najboljši dokaz, da je bilo doživetje nekaj posebnega. V dneh, preživetih v Planici, so se učenci učili z glavo, ustvarjali z rokami in rasli s srcem. Skozi raziskovanje, sodelovanje in viharjenje možgančkov so odkrivali svet okoli sebe, razvijali svoje sposobnosti ter krepili samozavest in medsebojne vezi. Domov niso prinesli le spominov na čudovito naravo in nepozabna doživetja, temveč tudi nova prijateljstva, dragocene izkušnje, sveže ideje in občutek ponosa na vse, kar so v teh dneh dosegli skupaj. To so zakladi, ki jih bodo spremljali še dolgo po vrnitvi domov.

Mentorica Eva Zaman

Četrti dan:

Kolesarjenje do jezera Jasna

V četrtek nas je pričakalo lepo, sončno vreme. Zjutraj smo se zbudili in pojedli slasten zajtrk. Nato smo izbrali kolesa pravih velikosti ter se odpravili do italijanske meje, ogledali smo si Mangart, tretjo najvišjo goro v Sloveniji. Kolesarili smo proti Kranjski Gori, zadnja destinacija pa je bilo jezero Jasna. Tam smo pomalicali, se opogumili in šli v mrzlo vodo do kolen. Prepustili smo se tudi sončnim žarkom in uživali toplo vreme. V CŠOD smo se vrnili utrujeni, a vsi smo vztrajali do konca. Sledilo je kosilo in po kosilu krajši počitek. Popoldne pa smo imeli orientacijski tek. Razdelili smo se v skupine in se odpravili po naravi. Na poti smo reševali naloge, odgovarjali na vprašanja in rešili kakšen izziv. Dobro smo morali opazovati okolico. Vse skupine smo se odlično odrezale in dosegle visoko število točk. Po končanem orientacijskem teku smo si ogledali treninge smučarskih skakalcev. Po napornem dnevu smo počasi začeli s pakiranjem za odhod domov. Po večerji nam je učitelj CŠOD-ja pokazal različne cirkuške trike, na primer žongliranje na različne načine in še marsikaj. Ob glasbi smo se sami preizkusili v različnih trikih. Ko smo prišli v sobe, smo se še zadnji večer skupaj podružili in začeli sanjati sladke sanje.

Napisala Maša Peršolja, učenka 7.b razreda

Mentorica: Eva Zaman

Tretji dan:

Tretji dan pa so nas na žalost na nebu pričakali oblaki polni dežja. Najprej smo pojedi zajtrk in se nato kljub slabemu vremenu odpravili na krajši pohod do naravnega rezervata Zelenci. Pred tem smo si še ogledali zemljevid Zelencev in okolice ter pripomočke za orientacijo in merjenje temperature okolja. Ko smo prispeli do Zelencev, je še vedno deževalo, vendar nas je prečudovita narava okoli nas prav prevzela. Tam smo šli še na razgledni stolp in si ogledali okolico še iz višje točke. Izmerili smo tudi temperaturo vode, zraka in zemlje na 5 in 10 cm. Naše domneve in rezultati so se med seboj na koncu kar razlikovali. V domu nas je pričakalo kosilo, po njem pa malo počitka. Po počitku je dež že ponehal in smo lahko odšli v gozd gradit bivake. Razdelili smo se v tri skupine in se lotili dela. Dve skupini sta imeli na voljo naravni material in platna, ena skupina pa ni imela ničesar, razen materiala, ki so ga našli v okolici. Vse skupine so se potrudile po svojih najboljših močeh in po 30. minutah je bil čas, da smo pokazali, kaj smo zgradili. Bivaki so imeli malo pomanjkljivosti, vendar bi eno noč v njih že preživeli. Sledile so igre v družabnem prostoru, ki so bile zelo zabavne. Prva je bila igra spoznavanja, druga Atomčki, igrali smo se tudi Sumo borce in Morilca. Pri vseh smo se veliko zabavali. Po igrah je sledilo malo odmora, po tem pa je že bil čas za večerjo ob ognju. Za večerjo smo pekli hrenovke. Po večerji je sledilo druženje ob ognju in igre z žogo. Dan je bil lep in izvedljiv kljub dežju.

Napisala Ameli Vukoje, učenka 7.b razreda

Mentorica: Eva Zaman

Drugi dan:

Pohod v dolino Tamar

Drugi dan se je začel v praznovalnem vzdušju. Že zgodaj smo napihnili balone, saj je bila med nami slavljenka. A prvo jutranje praznovanje ni trajalo dolgo, morali smo se pripraviti na naporen dan v planiški dolini Tamar. Peš smo se odpravili proti Tamarju. Kot prvo dejavnost smo imeli plezanje po naravni steni. Vrh, ki je bil visok 20 metrov, smo preplezali vsi. Za nagrado smo si privoščili oddih ob reki Nadiži, obdani s čudovitimi naravnimi lepotami. V tamkajšnji koči smo postavili mize in klopi ter pojedli kosilo, katerega so nam pripeljali uslužbenci CŠOD-ja. Za posladek pa smo dobili simbolično rojstnodnevno torto. Slavljenka je upihnila svečke in še enkrat smo ji zapeli. Po kratki pavzi smo pot nadaljevali proti slapu Črnih vod. Videli smo še zadnje ostanke lanskega snega. Povzpeli in ogledali smo si še izvir reke Nadiže. Dih jemajoč razgled nas je opomnil, naj sanjamo velike sanje, vendar naj še vedno ostanemo prizemljeni. Zvečer pa smo imeli posebnega gosta. Gorski reševalec in navdušen alpinist nam je predstavil gorsko opremo in leta izkušenj gorskega reševanja. Predal nam je tudi zgodbe iz življenja, tako dobre, kot slabe.

Zapisala Špela Drufovka, učenka 7.a razreda

Kot glavno sporočilo in spoznanje današnjega dne, ki nam bo še posebej ostalo v spominu, nosimo s seboj besede gostujočega gorskega reševalca, ki je z nami delil svojo izkušnjo nesreče v gorah: Nikoli ni prepozno. Vedno ostaja upanje, tista majhna luč nekje na koncu poti. Le vztrajati moramo, jo najti in nikoli obupati. Ker je vredno.

Mentorica: Eva Zaman

Prvi dan:

Prvi dan tabora za radovedne učence smo začeli zgodaj zjutraj na železniški postaji v Novi Gorici. Z vlakom smo se odpeljali do Jesenic, od tam pa pot nadaljevali z avtobusom do Rateč. Zadnji del poti smo prehodili peš in kmalu prispeli v Planico.

Po prihodu smo si ogledali Nordijski center Planica, kjer smo izvedeli veliko zanimivega o zgodovini smučarskih skokov in poletov. Spoznali smo razvoj tega športa ter si od blizu ogledali znamenite planiške letalnice. Posebno doživetje je bil vzpon na Velikanko, s katere se nam je odprl čudovit razgled na okoliške gore in dolino.

Popoldne smo čas preživeli tudi na igrišču, kjer smo se družili, igrali različne igre in krepili prijateljske vezi. Poleg zabave smo se pripravili tudi na prihajajočo pohodniško turo, saj smo se poučili o varnem gibanju v gorah, primerni opremi in pravilih obnašanja na planinskih poteh.

Zvečer smo si ogledali kratek film o začetkih smučarskih skokov v Planici. Film nam je prikazal, kako so se skoki skozi desetletja razvijali, kako so nastajale vedno večje skakalnice in kako je Planica postala svetovno znano središče smučarskih poletov.

Prvi dan tabora je bil poln novih znanj, zanimivih doživetij in prijetnega druženja. Veselimo se že naslednjih dogodivščin, ki nas čakajo v prihodnjih dneh.

Zapisala: Eva Zaman