17. aprila 2025 smo se devetošolci in učiteljice Vanesa, Tina in Urška odpravili na ekskurzijo po notranjski Sloveniji. Ekskurzija je temeljila na Cankarju ter drugih predstavnikih moderne, saj smo se o tem učili in pogovarjali pri slovenščini.
Vse skupaj se je začelo ob 7.20 z zborom. Na zboru so učiteljice preverile prisotnost, vzeli smo malico in se odpravili na avtobus. Vožnja z avtobusom je trajala približno eno uro zaradi zastojev na avtocesti, nato pa smo prispeli na Vrhniko, kjer sta nas že čakala dva vodiča. Razdelili smo se po razredih in vsak se je odpravil na svoj konec. Ogled je z 9. a vodil prijeten moški, oblečen v Ivana Cankarja. Popeljal nas je po Vrhniki, nam jo predstavil in povedal, kako je povezana s Cankarjem. Povzpeli smo se tudi na hrib, kjer stoji cerkev Sv. Pavla, od koder je čudovit razgled. Ogledali smo si tudi Cankarjevo hišo, nato pa smo se odpravili v nekakšen park, kjer smo pojedli malico. 9. b je imel obratni vrstni red, saj smo si najprej ogledali Cankarjevo hišo, kjer nam je vodička povedala nekaj zanimivih stvari o pisatelju. Cankarjeva družina je živela zelo skromno in veliko so se preseljevali. Njegova rojstna hiša je zgorela za zelo hudim požarom. Nato je čakal tudi nas ogled po Vrhniki, kjer smo si med drugim ogledali spomenik in 11. šolo pod mostom. To je bil kraj, kjer se je Ivan veliko družil s prijatelji in ker ni hodil v šolo, se je tam naučil pisati, brati, računati, plavati …
Po malici je sledila dvajsetminutna vožnja do Ljubljane. Tam smo si ogledali Cukrarno, kjer so se v času moderne srečevali slovenski modernisti Murn, Kette, Župančič in Cankar. Razdelili smo se v dve skupini – 9. a in 9. b. Naša skupina se je najprej odpravila na delavnico ustvarjanja tridimenzionalnih slik, ki se jim reče asemblaž (A sem Blaž?). Iz različnih predmetov smo izdelovali izdelke, povezane z Josipom Murnom Aleksandrom. Po delavnicah nam je vodička razkazala Cukrarno. Prejeli smo vrečke, v katerih so nas čakali otipljivi namigi, preko katerih smo izvedeli nekaj o zgodovini Cukrarne. Izvedeli smo, da je bila zgrajena leta 1828 kot tovarna sladkorja, v kateri sicer sladkorja niso pridelovali. V vseh teh letih pa je bila tudi tovarna tobaka in tekstila, vojašnica, revežem je služila kot nadomestni dom v sicer obupnih pogojih. Sanitarni inšpektorji so jo zaprli in takšna je ostala do leta 2023 – od takrat naprej služi kot muzej oz. galerija sodobne umetnosti. Po končanem ogledu smo še nekaj malega prigriznili ter se nato odpravili na avtobus. Pot nazaj je bila zelo živahna in polna smeha.
Domov smo prispeli ob 14.50. Izlet je bil zelo zanimiv, saj smo si lahko v živo ogledali kraje, o katerih smo prej samo brali.
Napisale: Melisa Šturm, Lara Komel, Alma Zotti in Nika Cotič Leon
ŠOLA
VRTEC
POŠTA – ARNES
