ZAKLJUČEK RAZVOJNE NALOGE VKLJUČUJOČA ŠOLA – VKLJUČUJOČ FIZIČNI PROSTOR

Triletna razvojna naloga Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor, ki je potekala pod okriljem Zavoda RS za šolstvo, je bila usmerjena v oblikovanje spodbudnega učnega okolja, ki temelji na sodobnih pedagoških pristopih. Poudarek je bil na povezovanju fizičnega, socialnega, didaktičnega in kurikularnega vidika poučevanja, ki podpirajo celostni razvoj učencev.

V razvojno nalogo je na naši šoli pristopilo pet učiteljev, in sicer Blaž, Tina, Martina, Barbara in Lučana. Pomemben vidik naloge je bil medsebojno povezovanje strokovnih delavcev pri skupnem razvijanju pedagoške prakse, usklajene z individualnimi potrebami in zmožnostmi učenca, ki temelji na strategijah formativnega spremljanja ter spodbujanju optimalnega razvoja posameznika. Učitelji smo z vodenjem dnevnikov lastne pedagoške prakse, strokovnimi srečanji, skupnim načrtovanjem, izmenjavo izkušenj in idej dobre prakse ter medkolegialnimi hospitacijami stremeli k izboljševanju kakovosti poučevanja. V učni proces smo sistematično vključevali glas učenca tako, da smo spodbujali njihovo aktivno vlogo pri učenju, sodelovanje pri sooblikovanju učnega procesa, jim omogočali medvrstniško sodelovalno učenje ter razvijanje socialnih veščin in sooblikovanje fizičnega učnega prostora.

Šolskemu timu se je v nadaljnjih dveh šolskih letih pridružilo še 13 učiteljev. Osrednji cilj naloge je bil vzpostaviti takšne pogoje učenja, v katerih učenci razvijajo notranjo motivacijo, radovednost in vztrajnost, si upajo iskati izzive, postavljati vprašanja ter predlagati različne načine učenja. Učenci v takšnem okolju zaznavajo smisel učenja, prepoznavajo osebne in skupne dosežke ter prevzemajo odgovornost za svoj napredek. Ključni cilj je ustvariti šolsko okolje, v katerem se učenci dobro počutijo, radi prihajajo k pouku in aktivno sodelujejo v učnem procesu.

Člani šolskega tima smo na Festivalu znanja, ki je bil za Severno Primorsko regijo organiziran na OŠ Dobravlje, predstavili primere dobrih praks, in sicer učitelj Blaž Uršič Enakomerno gibanje, učiteljica Tina Mavrič Matematični strip, učiteljica Martina Sirk Jereb Dnevnik znane osebe iz zgodovine ter učiteljici Barbara Šelj in Lučana Petrovčič Urjenje tehnike branja in bralnega razumevanja v 2. in 3. razredu.

Dosežki triletnega dela so bili predstavljeni na Nacionalni konferenci 16. aprila 2026 v Laškem, kjer so predstavniki šol delili svoje izkušnje pri oblikovanju vključujočih učnih okolij, ki krepijo sodelovanje, enakopravnost in dobro počutje učencev. Osnovno šolo Miren sta zastopali učiteljici Tina in Martina, ki sta imeli priložnost predstaviti svoja primera v okviru delavnic izbranih predmetnih področij. Martina bo primer dobre prakse – Dnevnik znane osebe iz zgodovine – predstavila tudi drugim učiteljem zgodovine, v okviru študijskih srečanj v mesecu avgustu. 

Učitelji imamo možnost in hkrati odgovornost pomagati učencem pri gradnji razredne skupnosti, kjer bodo v ospredju socialni odnosi, zaupanje in skupno učenje. Skupnost pa je treba organizirati, se med seboj dobro spoznati, tekmovanje spremeniti v medsebojno sodelovanje, učence vključiti v proces načrtovanja učenja in jih učiti prevzemanja odgovornosti in vrednotenje lastnega napredka.

                                                                                          Zapisala: Lučana Petrovčič

Dostopnost